Pogostost obiskov ne določamo na podlagi občutkov, temveč na podlagi točno predpisanih sodobnih smernic. Strokovno je znano, da je potrebno za preprečitev nastanka oz. napredovanja parodontalne bolezni opraviti redno čiščenje na 3-6-9 mesecev. Večina ljudi spada v ta interval, za vsakega pa se pogostost vzdrževalnih faz točno določi na podlagi posebnega diagrama, ki upošteva naslednje faktorje:
- število dnevno pokajenih cigaret
- število manjkajočih zob po 28. letu, brez modrostnih zob
- prisotnost sistemskih bolezni (sladkorna bolezen,)
- število izgubljenih zob
- delež izgube kosti okoli zob glede na starost
- število krvavečih mest
- število še nepozdravljenih žepkov
- nosečnost in dojenje
- število žepov nad 3mm
1. Preventivna oskrba
Ta način čiščenja je indiciran, kadar so dlesni in kost okoli zob pozdravljeni, zdravi ali v reverzibilni, začetni fazi bolezni dlesni. Vključuje odstranjevanje biofilma nad nivojem dlesni ali pod njimi s pomočjo tehnologije peskanja s prahom v časovnem intervalu 6-9-ali 12 mesecev.
2. Zdravljenje začetne parodontalne bolezni
Vključuje čiščenje zob in subgingivalno spiranje s klorheksidinom pod nivojem dlesni. Ta oskrba se izvaja takrat, kadar je bolezen dlesni v začetni fazi, imenovani gingivitis, prisotne so bakterijske obloge in zobni kamen nad ali pod nivojem dlesni.
Namen oskrbe celotne ustne votline je pozdraviti gingivitis in preprečiti nadaljnje napredovanje parodontalne bolezni in izgube kosti. Temu načinu čiščenja običajno sledi redno čiščenje zob ali zobna profilaksa na 6-9-12 mesecev.
3. Zdravljenje napredovane parodontalne bolezni
Zajema globlje čiščenje, ki se izvaja pri težjem kopičenju zobnih oblog in aktivni bakterijski okužbi dlesni in kosti. Parodontalna bolezen se običajno diagnosticira na podlagi meritev obzobnih žepov in rentgenske slike, ki potrjuje izgubo kosti in prisotnosti krvavitve. Za tovrstno čiščenje se uporabljajo posebni ročni instrumenti, ki odstranijo vneto tkivo in globoko ležeče zobne obloge. Ta način čiščenja zahteva ponoven obisk čez 4–6 tednov, kjer ocenimo, ali je bolezen še vedno aktivna ali je prešla v remisijo. Če je bilo prvotno zdravljenje uspešno, se pacienta naroči v 3-, 4- ali 6-mesečnih intervalih za vzdrževanje in ohranjanje bolezni v remisiji. Če zdravljenje ni bilo uspešno, je potrebna napotitev k specialistu parodontologu za nadaljnje operativno zdravljenje.
4. Vzdrževalno zdravljenje
Po diagnosticirani parodontalni bolezni in začetnem luščenju in glajenju korenin se za ohranitev bolezni v remisiji posameznika vključi v redni načrt čiščenja zobnih oblog. Parodontalno vzdrževanje se glede na potrebe posameznika običajno izvaja v 3-, 6- ali 9-mesečnih intervalih.